Monday, October 27, 2008





http://www.drugisvet.com/In-Blog-Veritas/sprejem_pri_spanski_kraljici.
Drugemu svetu hvala za objavo!

Zasebni sprejem pri spanski kraljici Sofiji

Kraljico sem spoznala zasebno po predaji akreditivov moza spanskemu kralju Juanu Carlosu.
Protokol predvideva, da soproga ne more spremljati bodocega veleposlanika h kralju, spremlja ga lahko zgolj do kraljeve palace in balkona, od koder si lahko ogleda ves protokolarni ceremonial predaje akreditivov, ki je vedno velicasten.
Takoj po predaji akreditivov ga zena sme povsod spremljati in razpolaga z istimi statusnimi pravicami in enako diplomatsko imuniteto.
Ob stevilnih sprejemih, ki jih prireja kraljevi par na leto, ga spremlja, kamorkoli ga zeli spremljati.
Ti sprejemi so pasa za oci in prvovrstni diplomatski dogodek, kralj in kraljica povabita vso vlado s premierom in celotnim diplomatskim zborom. In ponavadi je sprejemal z njima, ko ni slo za drzavne obiske, tudi princ Filip oz vsa kraljeva druzina z obema princesama.
To so bili naporni sprejemi. V palaci smo morali biti ze nekaj ur prej, da nas je protokol razvrstil po casu predaje akreditivov in potem nas je napovedal in predstavil vsak par posebej sef protokola kralju in kraljici.



Ko se je sprejem koncno pricel, smo bili ze vsega navelicani cisto vsi po vrsti. Zadreg v oblacenju ni bilo, saj smo dobili v povabilu tudi navodilo, kako priti obleceni: traje largo in traje formal , se pravi zena dolgo krilo do tal in veleposlanik frak! Kdor protokola ni spostoval, do kraljevega para ni prisel.
Seveda pa sprejemi ob novem letu ali prazniku drzavnosti niso bili edini sprejemi, kralj in kraljica sta vabila ob razlicnih priloznostih obiskov drugih kraljev, drzavnikov, premierov in tam je veljal spet drugacen protokol.
V casu sprejema kraljevega para, so bila vsa izhodna vrata zaprta, signali za gsm ukinjeni in prvi je lahko zapustil sprejem kralj. Ko je odsel on, smo lahko odsli ostali. Kralj in kraljica sta v dvorani palace obiskala vse veleposlanike in z njimi poklepetala. Prav tako kraljeva druzina. To je bil res lov na besede s princem ali kraljem s strani zensk in moskih do princes.
Spomnim se enega od sprejemov, ko sem ze na polovici sprejema v dvorani ostala brez moza, vedno sem bila zelo samostojna in neodvisna in sem si sogovorce med veleposlaniki ali ministri izbirala velikokrat sama. Bilo mi je butasto, drzati se moza kot klop in sem pac samostojno klepetarila po palaci. Rada sem sprejem izkoristila za stike z ljudmi, ki so mi bili prijetni, vecinoma so bili to veleposlaniki iz Juzne Amerike oz republik nekdanje Jugoslavije, ti klepeti so bili se posebno zanimivi in duhoviti z veliko smeha in sal! In prisla do informacij vseh vrst iz vsega sveta. In takole sredi klepeta z novim albanskim veleposlanikom, ki je bil priznan knjizevnik, modrovala o poeziji in glej ti princeso pred nosom in se preden je Albanec odreagiral, ker princese ni poznal, sem naju predstavila kot slovenski veleposlaniski par in on jo je povabil na svoj dom in jo zabaval z humornimi domislicami in princesa Elena je bila navdusena, hehe.
Ko je odsla, me je albanski veleposlanik vprasal, koga sva zabavala in skoraj ga je kap, ker sem ga prodala takole z levo roko in na ta racun smo se smejali se pol leta, kadarkoli smo se srecali. Sem pa naslednji dan dobila v rezidenco najlepsi sopek v svojem zivljenju do takrat, prinesla sta ga dva cvetlicarja, ker je bil pretezek in preogromen za enega samega. Roze zame je izbral sam s posebnim posvetilom!
Sicer pa mi je najbolj ostal v spominu zasebni sprejem pri kraljici, ki povabi soprogo veleposlanika na svoj dom, ko moz odda akreditive kralju. Tako sem obiskala kraljevo rezidenco Casa del campo, odgovoren za sprejem pri kraljici pa je bil Clavdij, o katerem sem ze pisala v enem od prejsnjih postov, ko smo ga obiskali kot komandanta spanske mornarice.
O protokolarnih kontrolah ne bom izgubljala besed, a zasebna rezidenca kraljev je res kot pravljica sredi neokrnjene narave z jeleni, srnami, cvetjem, jezeri, gozdovi.
Postrezba v zlati posodi in cipkah, izvezenih na roko z zlatimi nitkami.
Prinesla sem ji darilo, kopijo bronastega konja, odkritega na slovenskih tleh v casih pred Kristusom, ona pa mi je podarila porcelansto skodelico kraljeve hise z grbom! Klepetali sva 22 minut , kar je bil rekord v casu mnogih let. Vsebine razgovora ne bom razkrila.
Clavdij je povedal, da so ti razgovori trajali od 6-8 min v povprecju in ko kraljice ni bilo ven po 15 minutah, je zavladala panika, kaj ukreniti in ce je s kraljico vse vredu. Po 20 min so mislili intervenirati in Clavdij jih je miril, da je kraljica varna in da se ji ne bo z moje strani nic zgodilo. Po 22 min so si oddahnili vsi varnostniki pred vrati, ko sva objeti prisli iz njene pisarne.
Od takrat me je kraljica predstavljala drugim drzavnikom, ko so bili sprejemi, tako zapomnila si me je.
In ob koncu mandata v znak posebne naklonjenosti do Slovenije sta s kraljem obiskala uradno Slovenijo. Bilo je leta 2002, obisk je speljal in pripravil moj moz. Ob odhodu sta nas na svojem domu zasebno sprejela oba, kralj in kraljica.


Stefka Kucan na enem od obiskov v Kraljevini Spaniji.



Spanski kraljevi par je bil navdusen nad slovenskim predsednikom Milanom Kucanom in mu pripravil uradni sprejem.



Na enem od mnogih sprejemov, kjer je prisostvoval prestolonaslednik princ Filip.


Ob prijetnem klepetu z nekdanjim premierom Janezom Drnovskom in princem Filipom.


Nekdanji predsednik Milan Kucan je bil predsednik, ki me je znal nasmejati do srca. Biti v njegovi druzbi je bil velik privilegij, biti na njegovi desni pa cast, katere se bom spomnila vsakokrat, ko se bom spomnila na 20 zrezkov na El Escorialu, ki so mu jih postregli za kosilo in mi jih je nekaj pri mizi odstopil, mislec, da jih bom jaz dobila pol manj , hehe. A na koncu je vsak gost pri uradnem kosilu dobil identicno porcijo. In smo se potem pozno v noc sprehajali po Madridu, da smo prebavili izdatno hrano in zadihali ob ritmu flamenca. Leta v Spaniji so bila ena mojih najlepsih obdobij v zivljenju.
neikka

16 Comments:

Blogger neikka said...

Se opravicujem za slabo kvaliteto fotk, ki sem jih preslikala z navadnim fotoaparatom brez prave osvetlitve in ostrine!

V kraljevo palaco pac nisi nosil svojega fotoaparata s seboj, hehe, saj je bilo to nemogoce. Slikali so le uradni fotografi!
no, toliko za obcutek, kako izgleda!
n

5:49 PM  
Blogger VILINČEK said...

Sem te prebrala. In ne morem ničesar komentirati, zame popolnoma nepoznan svet oz. poznan le iz daljave (TV, kaj prebrano)

Lahko pa mi je v čast, da se družim s tabo, to pa ja. :)))
Čeprav tu nikoli niso tičali razlogi naših povezav. Veliko kasneje si začela odkrivati svoj svet. In niti naslutila nisem, kaj se skriva v tebi... Kdo, kaj in kako? Ker mi nisi dala nikoli občutka manj vrednosti?
Zato te zelo, zelo cenim. In ti privoščim... da bi se čimvečkrat dotaknila svojih zvezd.

Kaj menim o vsem tem?

Vsakemu je sojena ena pot, eno življenje... seveda tudi mi vplivamo nanjo... s svojimi dejanji, znanjem, učenjem, s svojimi stopinjami puščamo sledi.
Kraljica je kršila delček protokola zaradi tebe. Lepo slišati. Torej si vplivala nanjo, s svojo pozitivno krizmo.

Krasno. In niti slučajno se ne počutim manj vredno na tvoji strani. Ni usmerjeno moje pisanje v to smer.
A znova se mi je odprlo nekaj.
Da so ljudje na svetu, ki imajo v sebi tisto posebno energijo...
In sem ponosna, da sem kar nekaj takih ljudi poznala in še jih spoznavam.

Hvala in lahko noč...

9:23 PM  
Blogger VILINČEK said...

Ne KRIZMO :)) ... ampak KARIZMO :)))

No to je pa moja karizma :))) da rada delam napake... Da se potem še kaj vrnem...popravim in še kaj spišem. :)))

Vilinček kot rebing.

9:27 PM  
Blogger VILINČEK said...

Pri tem svojem stavku, bi še nekaj dodala:
-----------------------------------
In sem ponosna, da sem kar nekaj takih ljudi poznala in še jih spoznavam.
-----------------------------------

Še to... To ne pomeni, da sem jih iskala. Do vseh so me pripeljala naključja oz. tudi sorodstvene vezi.
In ne govorim le ljudeh, ki so na položaju višjega razreda. Govorim o ljudeh, ki nosijo v sebi en poseben žar, ki so dali sebe... Pa četudi kdo odšel že na drugo stran... je pustili za sabo delček svoje energije...

9:40 PM  
Blogger neikka said...

Draga Vilinka,

kot vidis, si v mojih posebnih povezavah:)))
Pravzaprav sem ta svet, ki je bil desetletje in je se moj realni svet stikov z raznoraznimi ljudi, imala in imam zelo rada.
Koliko raznoraznih ljudi sem objela in s kolikimi poklepetala. Recimo nobelovimi nagrajenci, Prodijem, Borellom, kjer smo stkali posebne vezi!
Imam fotke Andreottija, Kucana, Petreleta iz leta 91 iz Rima, ko se nisem bila v diplomatskih krogih - a so me angazirali kot prevajalko, ko so prihajali v Rim, bila sem silno ugodna, vse usluge sem napravila zastonj, za Slovenijo!
Celo akreditirati so me zeleli kot novinarko Slovenca, a a kreditivov v Rimu nisem predala, saj bi morala ob zastonjskem porocanju nakupiti se vso tehnicno opremo iz lastnega zepa, hehe!
Jaz pa nisem Falez, ki bi sicer javno delala za en dolar, za najemnino svojih prostrorov Sloveniji pa pokasirala 10.000 dolarjev na mesec oz imela kot velika podjetnica vse nakupe brez davka!
Tako je to slo!
Bom vsake toliko kaj dala gor, ceprav bo kvaliteta slik slaba.

Ko bom kaj povedala o anticnem Rimu in mojem delu kot novinarki na Rai in univerzi!

Vilinka,
Bog mi je dal velik dar, vedno sem brez tezav in treme klepetala tako s princi kot najbolj ubogimi ljudmi na ulici, vzpostaviti kontakt s komurkoli je bilo meni nekaj najbolj samoumevno lahkega.

Pravzaprav sem prve sovraznike dobila na netu, zenske!
Funkcionalno nepismene, arogantne in kot zdaj poznam njihove zgodbe, silno nesrecne!

Bodi lepo, dan vabi z malo sonca.n

7:59 AM  
Blogger VILINČEK said...

O je kar veliko sonca :))) Vsaj pri nas se je razkril. A hvala ti še enkrat za vse. In lahko še enkrat napišem, da mi je v ponos in čast, da si me vzela med svoje.

In kot sem že napisala, ne gre, da bi se postavljala v neko podrejeno vlogo. Vsaka oseba je za nekaj rojena, vsako oseba nosi v sebi nek dar. Eni ga najdejo, drugi mogoče tudi ne. Gre za energije, ki jo začutimo ob določenih ljudeh, tudi to, da znajo odpreti vrata srca in duha... kogarkoli se dotaknejo.

Nam na blogih je to malo onemogočeno. Nimamo popolne slike in tudi mogoče zaradi tega pride do nerazumevanj, prenagljenih sodb. A taki ljudje obstajajo...


Krasen dan še enkrat... tudi Neikku in vsem, ki vaju berejo.

9:41 AM  
Blogger neikka-neikko said...

Pa je očitno to res nenavadna tema - toliko sem že ugotovil, da vsaka tema, ki "vžge" odločno zniža n&n oceno med blogi na blogoroli.

Blagor tistim, ki se imajo voljo ukvarjati s tako profanimi načrti boginj-e!

Naj gre med zapaženo!

Neikko smstsme

3:22 PM  
Blogger neikka-neikko said...

Sem se spomnil dobrega vica o Janezu in papežu: kje pa imaš certifikat, da so tisto res osebe, za katere jih predstavljaš? Jaz poznam le Janeza
Heheheeh!

Neikko desse

5:58 PM  
Blogger neikka said...

hehehehe, neikko, pa kako si ti bister mislec!

:))))



lep vecer ti zelim!
n

7:39 PM  
Blogger VILINČEK said...

Tudi tu puščam topel objem in pozdrav v današnji dan. Tudi maček muri vaju pozdravlja / žal odsoten, pa ne more sam.

Hvala za vse kar dajeta in ker ste velikokrat ob meni.

3:14 PM  
OpenID alcessa said...

Neikka, imaš sorodnike v Prekmurju? Noro me spominjaš na nekoga, pa ne vem ne kje ne kdo...

8:11 PM  
Blogger neikka said...

Vilincica draga,

vceraj sem dokoncala se zadnje dogovore v zvezi z literarnim vecerom in sem se drzala proc od blogov, saj vsega ne zmorem, ali eno ali drugo, ko je casovna stiska.

Hvala za obisk in pozdrave Muriju, vaju kaj obiscem.

Alcesa, zivjo,

moji sorodniki v Prekmurju so ze vsi pokojni, strici dedka in babice itd.

Nikogar ni vec tam, domacija je prodana, moji bratranci in sestricne po ocetovi strani zivijo v Ljubljani.

le na koga bi te spominjala?
Bi pa rada napravila enkrat literarni vecer v moji rojstni vasici ob Muri, tam me se na grobovih stare tete pricakajo s kupi spominov, Dragica, @ka delas, vej pa je tvoj dedek bil najbolj pameten clovek na vesi@ in tako dalje itd...
Tam sem doma, tudi ce sem ze desetletja po svetu - vsi mi recejo, pa si prisla domov...

Fajn bodi in lep dan imej!

7:00 AM  
OpenID alcessa said...

Neikka, ne vem. Da ne boš mislila: seveda sem pomislila, da me spominjaš nate :-), vendar se mi ne zdi verjetno, da sem te kje videla, ker te najbrž ni bilo v Ljubljani, ko sem tja prijadrala jaz (91-tega)... Sklepam po tem, kar si povedala o sebi.

Najbrž se ne bom spomnila, koga mislim, pri mojih letih :-)

Lepo bodi tudi ti.

8:12 AM  
Blogger neikka said...

Alcesa,

ni me bilo v Lj leta 91, takrat sem delala v Rimu in domov prihajala le za pocitnice.

Sem pa poleti delala - julija - na seminarju za tuje studente in profesorje slovenistike na FF.

Si kdaj zasla tja?

Bodi lepo, D.

8:19 AM  
Blogger exstazy said...

Dragica,
zelo zelo zanimivo!
Ko človek prebere ta prispevek, mu je jasno, da si oseba, ki je zelo samozavestna in ki ima za kaj biti samozavestna!
Berem pohvale nekaterih blogerjev in se strinjam, da si kot pesnica vir navdiha, pa tudi predmet spotike kot svetovljanka. Slovenska zaplankanost in kazen za vsakega, ki je sam svoj!
lp.

1:19 PM  
Blogger neikka-neikko said...

Neikka, zanimivo: tretjo knjigo izdajava skupaj, jaz pa sem te zaradi tega članka na novo ovrednotil.
:))))))))

LP vsem in lahko noč!

Neikko

10:32 PM  

Post a Comment

<< Home